Spoštovani predsednik vlade, ne obupujte. Spremembe
z ustavo skregane zakonodaje na način, ki to
neskladje odpravlja, so vedno dobrodošle. Naj
vas ne skrbi pozivanje k nadaljevanju zakonske
diskriminacije zoper tiste otroke, katerih starši
niso po meri glasnih verskih gorečnežev.
Vsak otrok mora imeti pravico, da zakon tiste ljudi, s katerimi otrok odrašča v skupnem gospodinjstvu in jih dojema kot starše, obravnava kot starše, ne glede na katerokoli drugo okoliščino. Brez te osnovne zaščite otrokovih interesov s strani države lahko med otroka in njegove najbližje zakon poseže ravno v najtežjih primerih, ko sta še posebej pomembni njihova prisotnost in čustvena dostopnost.
Hkrati vam je kot pravniku bolj kot večini jasno, da zakon ne sme in ne more pravice, ki jo podeljuje, omejiti na ljudi s katerokoli osebno lastnostjo. Spol, spolna usmerjenost, barva polti, ali pa zgolj materialno stanje staršev ne morejo biti kriterij za priznanje starševstva, saj mora zakon zaščititi interes otroka. Ta interes ni posledica verskih naukov, temveč je izražen skozi popolnoma racionalno zahtevo do otrokovih socialnih staršev, da otroku zagotavljajo telesni in osebnostni razvoj do stopnje, ko lahko nadaljuje sam. Ker odrasli za takšno početje ne potrebujejo tistih delov telesa, ki izkazujejo njihov biološki spol, je treba skleniti, da mantra o otrokovi potrebi po dveh starših različnih spolov ne zdrži razumske presoje. Zakon, ki staršem nalaga dolžnosti do otroka, ne sme na cedilu pustiti nobenega otroka, ne glede na obliko telesa odraslih, ki zanj skrbijo.
Nujna sprememba zakonodaje, ki bo omogočila tudi zaradi neortodokstnosti družinske celice depriviligiranim otrokom, da jih država obravnava in zaščiti popolnoma enakovredno kot njihove vrstnike, že predolgo zamuja.
Ko se ravno mudite pri popravljanju krivice, ki so je zaradi zakonodaje v nasprotju z ustavo in človekovimi pravicami deležni otroci tistih staršev, ki jih zakon na podlagi nedopustnih kriterijev izloča iz obravnave, lahko storite še korak naprej za njihove starše. Iz zakonodaje izbrišite tiste besede, ki ljudi ločujejo glede na njihove osebne lastnosti. Država je obvezana enakopravno obravnavati vse svoje državljane in skrajno neokusno je, da partnerski odnos oziroma zakonsko zvezo prepoznava izključno v eni od vseh možnih oblik, za vse ostale pa skrbi z bolj ali manj ponižujočimi nivoji upravnega dokazovanja pristnosti odnosa.